Je bezeg res nekaj posebnega?

bezeg cvet1

V kraljestvu narave ima vsak svojo vlogo in prav vsak prispeva svoj delček v mozaik življenja. Pa vendar so vedno nekateri, ki izstopajo. Osebe, katerih poslanstvo je mnogim prav nedojemljivo in ki za svojo izpolnitev poti potrebujejo posebne moči. No, eden takšnih je prav gotovo tudi bezeg.

O njegovi uporabi pričajo že v času Rimskega imperija, kjer so ga tudi takrat uporabljali za lajšanje prehladnih obolenj. Znan je bil tudi po čarobnih močeh, saj naj bi bil zelo povezan z energijami oz. bitji iz podzemlja. In prav ta mistični grm naj bi bil kot zapah ali varuh med našim svetom in svetom podzemlja.

V tem času se raje kot na mitološke zgodbe opiramo na dejstva. In bezeg dokazano sodi med najbolj zdravilne rastline sveta. Če pogledamo samo cvetje – dobro čisti limfni sistem, ožilje in kri. Še posebej dobro vpliva na zgornje dihalne poti, odličen je v primeru veliko sluzi in zamašenega nosa, skrbi za napeto in bolj čisto kožo (kar pride prav v primeru aken), rahlo tudi vlaži. Pomaga odvajati vodo iz telesa, deluje protivnetno in se priporoča pri težavah z alergijami.

Kaj pa jagode? Vsebujejo veliko vitaminov in antioksidantov, uničujejo viruse, krepijo in obnavljajo imunski sistem, delujejo protivnetno in pripomorejo k hitrejšemu odvajanju blata iz telesa.

Medtem, ko jagode spodbujajo nastajanje krvi, cvetje poskrbi za boljšo prekrvavitev. Cvetje namreč odpira kapilare, tako izboljša prekrvavitev in je zato še posebej primerno za vse bolj “zmrznjene”, ki imajo hitro hladne prste.

Bezeg sicer velja za rastlino, ki hladi in se dobro obnese pri vročini ali vnetjih. Sicer tudi rahlo vlaži, vendar po daljšem času uporabe zaradi svoje lastnosti odvajanja vode suši telo. 

Torej odlična priložnost za uporabo bezgovih cvetov je predvsem vneto grlo, polni sinusi, vročina – pa naj si gre za prehladna obolenja ali pa probleme z alergijami. Bezgove jagode pa temu dodajo še krepitev imunskega sistema.

Vendar naše fizično telo je le del “nas”, močnejše od njega so naše misli in razmišljanje torej psihično telo. In kot vsa zelišča, tudi bezeg vpliva na naše razpoloženje. Pripisujejo mu zmožnosti, da nas umiri, da občutek močnejše samozavesti in notranje moči. Tako je še posebej primeren za tiste, ki jih močno ovira strah ali pa potrebujejo bolj jasno notranje vodstvo.

A tudi pri bezgu velja previdnost. Najbolj pomembno je vedeti, da so surove jagode malo strupene in bi v malo večjih količinah povzročile vrtoglavico, slabost in bruhanje. Takoj, ko jagode toplotno obdelamo (posušimo, prekuhamo ipd) je v redu. 

Iz bezga lahko naredimo marsikaj. Cvetje vedno nabiramo na lep sončen dan, po možnosti vsaj drugi dan brez dežja. Če že ob nabiranju močno diši, je to zelo dober znak. Sušenje bezga je vedno pravi izziv – nekateri se ga lotijo tako, da ga najprej nekaj ur sušijo na soncu. Drugi si pomagajo s sušilniki. Vsem pa je skupno, da za lepo posušen bezeg predvsem potrebujejo hitro sušenje vendar ne na več kot 40 stopinj. Jagode lahko sušimo na bolj toplem in sicer do 60 stopinj.

Iz jagod ali cvetja lahko delamo tudi tinkturo. Še posebej znan pa je bezgov sirup iz jagod in sicer:

v 400 ml vode damo 200 ml svežih bezgovih jagod, 4 male rezine ingverja, 1 cimetovo palčko, olupek pol bio limone ter vse skupaj zavremo in počasi kuhamo eno uro, da povre polovica tekočine. Nato ohladimo, precedimo preko krpe in vse skupaj še dobro ožamemo. Dodamo med in počasi rahlo segrevamo, da se med stopi. Shranimo v steklenice. Takšen sirup bo obstojen le kakšno leto.

Čudovit obstojen in okusen sirup pa lahko naredite tudi iz bezgovih cvetov:

3 litre vode in 3 kg sladkorja zavremo in ohladimo. Nato dodamo 30 bezgovih cvetov (lahko tudi malo manj bezga in kaj melise, mete ipd). Pustimo namakati 1-2 dni. Nato dodamo 80 g citronke, dobro premešamo in nalijemo v steklenice.

In za konec še dober klasičen čaj ob vročini in prehladih – v enakih delih zmešajte:
poprovo meto
bezgovo cvetje in
rman.

 


KATERA DIVJA ŠČETICA JE PRAVA?

Pogoste me sprašujejo iz katere vrste divje ščetice imamo tinkturo, zato tokrat poglejmo tole vitko posebnico malo pobližje.

Najprej o vrstah divje ščetice – prava divja ščetica, ki se tudi pri nas naokrog divje razrašča, ima dva latinska imena in sicer Dipsacus fullonum ali ista rastlina Dipsacus sylvestris – torej to ime označuje isto rastlino. Gre za “pravo divjo” ščetico, ki jo najdemo tudi pri nas na kakšnih peščenih nasipih. Zelo pogosto se naseli na brežine avtocest.

Obstajajo pa še druge sorte – Dipsacus sativa je vrsta, ki so jo ustvarili še pred 2. svetovno vojno, ko so ščetico uporabljali za ščetkanje volne. Od tu torej izhaja njeno ime “ščetica”.

Čeprav se ščetica ne ponaša z bogato tradicijo uporabe niti v Evropi niti pri Indijancih (že tisočletja so jo uporabljali le v Kitajski medicini), se v zadnjem času zelo pogosto uporablja tudi pri nas.

Kako zdravilne lastnosti rastlin prepoznati po njihovi podobi uči svetovno znani zeliščar Mathew Wood. Divjo ščetico opisuje kot rastlino z zelo močnim visokim steblom, ki tudi potem, ko se posuši, še vedno hrabro stoji pokonci – kažejo na njen vpliv na kosti, mišice in sklepe. Voda, ki se jo najdemo ujeto v njenih listih ob steblu, pa kaže na njen vpliv na sečila. In to je dejansko najpogostejše polje njene uporabe.

Med zelo znane kazalce njenega učinkovanja je tudi obroček, ki je na njenem cvetu – divja ščetica namreč cveti v socvetju, ki se postopoma odpira od spodaj navzgor in stalno tvori obroček. Obročki so značilni tudi za borelijo.

Zanimivo, kaj vse nam rastline sporočajo, če smo pismeni 🙂

Divja ščetica je še posebej primerna za visoke in močne ljudi, ki zaradi svoje energičnosti in moči še bolj obremenjujejo sklepe. Prav tako se odlično obnese pri vnetjih sklepov, še posebej pri ljudeh, ki imajo zaradi tega močne bolečine in posledično velike težave pri gibanju.

Kitajska različica divje ščetice imenovana Dipsacus japonica je znana kot rastlina, ki pozdravi, kar je poškodovano. Hkrati je tudi znana kot prvovrstno zelišče za izdelovanje essenc za ledvice. Gre za zapletene postopke povezane z alkemijo, ki jih lahko razumejo in izdelujejo le dobri poznavalci. Dejstvo je, da so ledvica znana kot center moči. Bolečine v sklepih in mišicah, sprememba vitalnosti in postave, nemoč in nesmiselnost – vsi izhajajo iz istega energijskega vzorca. In divja ščetica vnaša to vitalnost, pokončno držo, podmaže sklepe in učvrsti naš center moči.

 

Borelija je bolezen, ki prizadene predvsem sklepe in mnogim povzroča velike težave z gibanjem. Povzroča razpadanje tkiv in močne bolečine. In divja ščetica ima največji vpliv ravno na teh predelih, zato ni čudno, da se v veliki večini primerov izkaže za zelo učinkovito. Poleg tega se zoper borelijo priporoča tudi čiščenje jeter s pegastim badljem in zatiranje parazitov, ki so pogosti gostitelji bakterije borelije (na primer s česnom ali semeni papaje, nezrelimi orehi, sladkim pelinom, klinčki). Lahko si pomagamo tudi z repincem ali regratom.

Pa še malo o doziranju divje ščetice:

Nekateri izkušeni zeliščarji priporočajo jemanje zelo majhnih doz kot je 1-3 kapljice tinkture 3x dnevno in so pri tem uspešni. Spet drugi znani zeliščarji prisegajo na večje doze – do 1 jedilna žlica tinkture 3x dnevno in tudi oni imajo uspehe. Mi ostajamo pri srednji, bolj tradicionalni poti in sicer 30 kapljic 3x dnevno. Vsak zase pa si lahko doziranje tudi prilagodi. Kar zagotovo lahko povzamemo iz tega je, da tudi v večjih dozah ni nevarna.

 

Povzeto po knjigi Mathew Wood: The book of herbal wisdom


za boljšo odpornost

Da imaš dobro odpornost vpliva več dejavnikov kot so gibanje, prehrana, čustveno in duševno stanje in drugo. Pa vendar zelišča lahko pomagajo, ne le na telesnem ampak tudi čustvenem in duševnem nivoju.

Najprej se je treba zavedati, da našo odpornost tvoji vojska različnih vrst celic, ki predvsem brani vstopne točke v naše telo. In sicer so največje bitke v grlu in na koži. Moč svojih “vojakov” ohranjamo predvsem tako, da jim drugje ne povzročamo dodatnega dela – kot na primer reševanje prenasičenega črevesja ipd. Torej na dolgi rok odpornost gradimo predvsem z celovitim zdravjem – ja, saj vemo, kajne 🙂

Če ste med tistimi, ki bi radi zelo na hitro dvignili svojo odpornost, obstajajo zelišča, ki spodbujajo tvorbo dodatnih vojaških sil. Te moči imajo predvsem ameriški slamnik, bezgove jagode in česen (in tudi čemaž). 

Ameriški slamnik je najbolj učinkovit dokler je svež oziroma v tinkturi iz svežega zelišča. Kadar se želite na hitro okrepiti, je ameriški slamnik odličen. Najbolj se izkaže ob prvih znakih okužbe. Jemanje na dolgi rok pa ni koristno (več kot 2 meseca) – celo škodljivo je, saj zavira naravno sposobnost telesa, da uravnava delovanje imunskega sistema. Tudi otroci si pogosto pomagajo z njim, vendar le, kadar se jih nekaj loteva.

Bezgove jagode so super za krepitev odpornosti, še posebej za otroke. Iz njih pripravljamo sirup ali čaj iz suhih jagod. Še posebej dobre so za tiste, ki imajo počasnejšo prebavo, saj jo spodbujajo.

Pa česen – super, če ste malo v letih, saj čisti tudi ožilje in spodbuja delovanje črevesja. Ja, in tudi skrbi za dodatno obrambno vojsko. Česen je eden tistih zelo varnih zelišč, ki ga lahko uživamo tudi daljši čas. Vendar s prekinitvami – 3 tedne pijemo, vsaj 1 teden premora. Tudi čemaž deluje zelo podobno in ima poleg vseh teh lastnosti tudi veliko mineralov. Sploh kadar ga jemo, se z njim lahko zelo dobro okrepimo. 

Kaj pa za odpornost na daljši rok? Obstajajo že tisočletja zelo cenjena zelišča, znana kot vitalni toniki. Med njimi je poleg prej omenjenega česna tudi astragalus, reishi goba, rožni koren, oljčni listi, pegasti badelj, regrat, zeleni deli še mlečnega ovsa. Gre za zelišča, ki v telesu predvsem vzpostavljajo ravnovesje in niso tako intenzivna. Zato jih lahko varno jemljemo tudi daljši čas, seveda s prekinitvami – torej 3 tedne jemljemo, 1 teden pavze. Zakaj pavza? Da ohranjamo naravno sposobnost telesa, da vzpostavlja ravnovesje. Sicer se telo navadi na pomoč zelišča in ga tudi vedno pričakuje. Po domače povedano ga “scrljamo”.

Katero zelišče izbrati od zgoraj naštetih za odpornost na dolgi rok?

Poleg vpliva na našo odpornost, rožni koren pripomore k boljšemu razmišljanju, mlečni oves krepi živčni sitem, regrat in pegasti badelj ter tudi oljčni listi dobro čistijo telo, oljčni listi so primerni za sladkorne bolnike ali tiste z bolečimi sklepi, holesterolom.

Odpornost je kompleksna. Pa vendar ji lahko pomagamo tudi z zelišči – in to na varen in učinkovit način.


KO JE ŽELODCU TEŽKO

Piškoti, čokolade, večerje, prav posebne jedi…tudi to je del prazničnega čara. Rada imam to zimsko sladkanje in zabavanje.

Saj si sploh ne predstavljam božičnega časa brez peke piškotov. In ne novoletnih večerih brez prav posebnih jedi in pijač. Pa malo čokolade tukaj, pa še kakšna posebna pijača, pa še to poskusim,…

Ampak ne gre mimo dejstva, da za prebavila to ni ravno najlažji čas. Zato je dobro je vedeti tudi nekaj preprostih “trikov”, s katerimi na bo precej lažje tudi dan po praznovanju.

Prvi odličen pomočnik je ingver. Če je pred vami posebna pogostitev, polna različnih jedi – in po možnosti še v času, ko običajno ne jeste – potem vam bo košček ingverja PRED jedjo prihranil ogromno težkih trenutkov. Ingver namreč “zakuri” naš prebavni ogenj in tako pripravi prebavila na delo. Saj veste – bistveno lažje je, če smo na nekaj pripravljeni, kot če nas preseneti.

Če smo zares polno siti in nam ni prijetno zaradi tega, nam lahko pomaga topel metin čaj. Če bo zraven še malo rmana in kamilice bo sploh super. Tudi to bo spodbudilo prebavo in nas lepo pomirilo.

Kaj pa če bi pregloboko pogledali v kozarec? V teh primerih pa vas naslednji dan pred težkim mačkom rešuje cca 1dcl zelnice (sok od kislega zelja). Ta vas bo hitro spravil v red.

Sicer pa nasploh za zdravje želodca velja:

Grenki okusi – na primer radič, kava, (listi) artičoke, tavžentroža, pelin, rman,.. – ti spodbujajo prebavo (zato paše kavica po kosilu). Dobri so takrat, kadar imate občutek, da prebava stoji in imate težo v želodcu.

Zelišča s sluzmi – kot je lan, ajbiš ali slez, lučnik, trpotec, islandski lišaj,… – pomagajo pri zaprtju in vnetjih v sluznici. Se pravi, kadar odvajanje ne gre ali kadar vas peče v želodcu.

Napihnjenosti, vetrovi in cela zračna zmešnjava je običajno posledica nereda v prehrani. Takrat rabimo zelišča, ki to umirjajo – kumina, janež, komarček, šetraj, ingver… ter malo grenkega kot je rman ali kamilica.

Pa še kadar smo vznemirjeni, napeti, obremenjeni in nas stiska v želodcu – potem je primerna melisa, meta, timijan, komarček, janež,…

Ko je preprosto želodcu preveč, boli in rabi počitek, mu ponudite malo rmana, žajblja, kamilic, kakšen janežev čaj, meto,…

Lahko mu ponudite tudi naš čaj želodček, ki s svojo meto, kamilico in rmanom odlično pripomore k čarobnosti prazničnih dni.

Še več zanimivega na naši spletni strani www.zelisca-hanuman.si

Do bloga odslej iz naše spletne strani kot uporabnik – samo kliknete tukaj in se vpišete (brez nakupa, brez obveznosti).


Japonski dresnik – koristen ali nevaren?

izjemno invazivna rastlina, ki se prav zares hitro širi predvsem ob rekah in potokih, divje se vrašča tudi na kakšnih travnikih in nemalokrat spreminja podobo naših naravnih lepot. Zdi se, da ga nihče ne želi na svoji zemlji…

 

Spominjam se, kako sem pred leti ob Bohinjskem jezeru opazovala koze, ki so bile naravnost navdušene nad poganjki te izjemno močne in vztrajne rastline. Le malo zatem sem izvedela, da so poganjki lahko okusna in zdrava hrana tudi na naših krožnikih. Res? Ja, tako pravijo – tudi sama pa vsako pomlad zbiram pogum, da ga zares poskusim. Morda pa to pomlad…

Je japonski zato ker izvira iz Japonske? Da, dobro je poznan tudi na Kitajskem in v Koreji. Pa ne zaradi svoje invazivnosti, temveč zaradi svoje ZDRAVILNOSTI. In to ni hit zadnjega časa, ampak velja za zelo pomembno zdravilno rastlino že vsaj 2.000 let.

Ja, če je pa tako, potem pa dobrodošel, naš novi pomočnik in prijatelj, kajne…
verjetno bo vsak slovenski kmet še dodal – ja, dokler ni na moji zemlji 😊

Korenine japonskega dresnika delujejo kot imunostimulans (okrepi obrambo telesa pred bakterijami ali virusi), imunomodulator (skrbi celovito za naš imunski sistem), sprošča živčni sistem in ga krepi, varuje naš srčno-žilni sistem, deluje protivnetno, lajša bolečine, zavira krvavitve in ohlaja telo.

Izjemen in cenjen je predvsem njegov učinek pri kognitivnih motnjah kot je Alzheimerjeva bolezen ali demenca. To je predvsem posledica vsebnosti resveratrola v rastlini, ki je pokazal merljiv preventivni učinek proti nevrodegenerativnim procesom in tako ohranja možganske nevronske poti aktivne.

Velja za zelo pomembno zelišče pri zdravljenju borelioze, saj posebej učinkuje na osrednji živčni sistem in nevrološke zaplete pri okužbi, pa tudi ubija samo bakterijo borelijo.

Japonski dresnik vam lahko tudi uredi krvni tlak. Z zmanjšanjem obremenitve srca tudi znatno zmanjša tveganje za srčni napad in kap.

V tradicionalni kitajski medicini (TKM) velja za grenkega in je povezan z jetri, žolčnikom in pljuči. Verjame se, da poživljajo “či” in kri ter zaustavljajo bolečino, čistijo toploto in odpravljajo toksine, preoblikujejo sluz in zaustavijo kašelj.

Tako je svojih tisočletjih uporabe predvsem pomagal pri zdravljenju artritisa, revmatični bolečin (njegovo japonsko ime je Itadori, kar dobesedno lahko prevedemo kot odstranjevalec bolečine), zlatenici, hepatitisu, motnjah sečnih poti, zaprtju, menstrualnih motnjah, ledvičnih kamnih, žolčnih kamnih, vnetju žolčnika (z vlažno vročino ali močnega vročinskega sindroma), vaginalna vnetja, hemeroidi in celo zobni karies.

Sicer ta invazivni velikan velja za zelo varno zelišče.

Najbolj učinkovita je korenina, ki je izjemno trda in močna. In prav to moč in vztrajnost lahko preda tudi naprej.

 

V naši spletni trgovini na razpolago na tej povezavi-klikni tukaj


Nova zvezda je rojena – ADAPTOGENI

Vam je kaj znana beseda adaptogen? Tudi če vam ni, brez skrbi, gre za povsem novo besedno “pogruntavščino”. Pa vendar je čas, da jih spoznate, saj so zelo primerni za današnji način življenja.

 

 

Adaptogena zelišča povečajo energijo, obnovijo vitalnost in pomagajo dvigniti telesno sposobnost, da se spoprijema s stresi sodobnega življenja. In kot dodaten bonus nimajo škodljivih stranskih učinkov. To so tudi zelišča, ki se uporabljajo za povečanje življenjske moči in kakovosti življenja.

Na splošno je Adaptogen lahko vsaka snov ali sprememba življenjskega sloga, ki človeku pomaga pri prilagajanju današnjem sodobnemu okolju (hiter tempo, ogrevanje ozračja, precej živčnih dražljajev,…). Vendar se beseda Adaptogen najpogosteje nanaša na skupino zelišč, ki imajo dolgo zgodovino spodbujanje dolgoživosti in povečanje splošne moči in prožnosti naših teles.

Izraz adaptogen ne bomo našli v slovarjih ali starejših zeliščnih knjigah. Izraz je prvi zapisal dr. Lazarov (l.1940) in sicer so to zelišča, ki:

  • imajo učinek vzpostavljanja ravnovesja v telesu
  • so brez strupenih snovi in škodljivih stranskih učinkov tudi po daljšem obdobju jemanja,
  • deluje zelo splošno in hkrati zelo celovito na telo ter tako povečajo odpornost telesa na bolezni

Čeprav je izraz adaptogen morda nov, poznavanje zelišč s adaptogenimi lastnostmi obstaja že več generacij. Terminologija, ki se uporablja za opisovanje te skupine zelišč, je v različnih delih sveta lahko različna, vendar so bila vedno med najbolj cenjenimi zelišči v vsaki kulturi.

V tradicionalni kitajski medicini (TKM) so zelišča s temi adaptogenimi lastnostmi poimenovana “vrhunska medicina” in so bila med najbolj razširjenimi kitajskimi zelišči. Vrhunska zeliščna zdravila so bila varna in netoksična, povečala so imunsko delovanje, povečali odpornost proti boleznim in so jih uporabljala za krepitev zdravja in dobrega počutja.

V ajurvedski medicini, zeliščnem sistemu, ki izvira iz Indije in velja za enega najbolj cenjenih in priznanih sistemov zdravljenja na svetu, so zelišča, ki so bila pomlajevalna, obnavljajoča in so imela sposobnost vzdrževanja in negovanja življenja, imenovana zelišča Rasayana, kar je dobesedno pomenilo , pot bistva. Razvit imajo celoten sistem prakse okoli te posebne skupine Rasayana, ali obnovitvenih zelišč.

V zahodnem zeliščarstvu so zelišča, ki obnavljajo telo uvrščena med zeliščne tonike, ki se uporabljajo za zdravljenje številnih neravnovesij, pa tudi za obnovitev in ohranjanje dobrega zdravja. Čeprav toniki niso tako cenjeni kot nekoč, je bila zahodna zeliščna terapija s toniki nekoč temelj številnih zeliščnih tretmajev.

Ne glede na to, kako se imenujejo, vrhunska zdravila, zeliščni toniki, Rasayanas ali Adaptogeni –  po vsem svetu so ta naša najbolj znana in najbolj priljubljena zelišča. Morda zato, ker pomlajujejo in obnavljajo in nam pomagajo, da se prilagodimo mnogim stresom sodobnega življenja. Tradicionalno so bila ta zelišča pogosto vključena v vsakodnevnih juhah, sirupih, toničnih pijačah in okusnih namazih. Seveda jih lahko jemljemo tudi kot čaj, tinkture ali kapsule.

 

Kako točno adaptogena zelišča delujejo še ni povsem pojasnjeno. Obstaja pa več teorij:

  • Povečajo sposobnost encimov za pretvorbo glukoze v energijo
  • Aktivirajo sintezo beljakovin in nukleinskih kislin
  • Gradijo in podpirajo imunsko zdravje s pomočjo številnih mehanizmov za izboljšanje imunskega sistema
  • So bogate z antioksidanti in tako omejujejo število prostih radikalov v sistemu. Odvečni prosti radikali v naših sistemih so eden ključnih dejavnikov bolezni, povezanih s starostjo.
  • Delujejo tako, da podpirajo delovanje endokrine žleze in pozitivno vplivajo na izločanje hormonov in drugih kemikalij, ki jih proizvaja hipofiza, hipotalamus in nadledvične žleze
  • pomagajo telesu, da se prilagodi stresu in modulirajo stresne hormone in nevrotransmiterje. Na ta način se lažje spoprime s stresnimi izzivi.

Morda je njihovo delovanje preveč zapleteno, da bi jih v celoti razumeli. Vendar delujejo že skozi nešteto človeških generacij.

Ker je precej raziskav opravljenih izven Evrope, so tudi najbolj priznana adaptogena zelišča v našem okolju povsem tuja – ginseng, ashwagandha, šisandra, sveta bazilika, dang šen, astragalus,… razen medicinske gobe reishi in rožnega korena, ki tudi samoniklo raste v naših krajih.

Meni najljubši rožni koren, pogosto poimenovan po svojem latinskem imenu Rhodiola (celotno latinsko ime je Rhodiola rosea-rosea ker korenine rahlo dišijo kot vrtnice) spada med spodbudne adaptogene, saj nam da dodatno energijo, pripomore k bolj jasnemu razmišljanju, boljšemu spominu in zmanjša vplive stresa. Hkrati tudi obnavlja živčni sistem in pomaga pri okrevanju nadledvične žleze.

Trenutno se izvaja veliko znanstvenih raziskav o učinkovitosti rhodiole v drugih pogojih, kot so hipertenzija, nespečnost, pomanjkanje apetita, glavoboli in vsakdanje bolezni, kot je gripa. Verjame se tudi, da rhodiola, ki se uporablja v tandemu z zdravo prehrano in redno vadbo, močno spodbuja duševno aktivnost in jasnost misli. V Indiji in na Tibetu se pogosto uporablja kot del meditacijskega procesa.

Poleg mentalne stimulacije je učinkovita tudi na fizičnem področju. Vzdržljivost se s povečanjem števila rdečih krvnih celic izjemno izboljša. Rdeče krvne celice so transportni mehanizem, ki prenaša kisik do mišic in okoliških celic. Rhodiola zmanjša čas okrevanja od obsežne vadbe ali ekstremne fizične aktivnosti. S svojo zmožnostjo zmanjšanja stresa športnikov ni čudno, da so nekatere države, kot je Rusija, temeljito raziskale učinke rhodiole, da bi izboljšale olimpijske dosežke.

Kot rečeno za adaptogene velja, da so brez nezaželenih stranskih učinkov in varni za uporabo na daljši rok, in to velja seveda tudi za rožni koren. Slediti pa je treba osnovnemu načelu uporabe zelišč in sicer 3 tedne pitja in potem vsaj en teden premora.

Med adaptogeni iz našega okolja je torej znana še medicinska goba reishi. Zelo dobro pa se kot adaptogeni obnašajo tudi regrat, japonski dresnik, semena pegastega badlja, zeleni deli še mlečnega ovsa, ginko, kopriva, repinec in listi oljke.

Bi tudi ti malo dodatne energije, predvsem pa jasne in čiste misli – rožni koren tinktura je tudi v naši ponudbi tukaj.