V kraljestvu narave ima vsak svojo vlogo in prav vsak prispeva svoj delček v mozaik življenja. Pa vendar so vedno nekateri, ki izstopajo. Osebe, katerih poslanstvo je mnogim prav nedojemljivo in ki za svojo izpolnitev poti potrebujejo posebne moči. No, eden takšnih je prav gotovo tudi bezeg.
O njegovi uporabi pričajo že v času Rimskega imperija, kjer so ga tudi takrat uporabljali za lajšanje prehladnih obolenj. Znan je bil tudi po čarobnih močeh, saj naj bi bil zelo povezan z energijami oz. bitji iz podzemlja. In prav ta mistični grm naj bi bil kot zapah ali varuh med našim svetom in svetom podzemlja.
V tem času se raje kot na mitološke zgodbe opiramo na dejstva. In bezeg dokazano sodi med najbolj zdravilne rastline sveta. Če pogledamo samo cvetje – dobro čisti limfni sistem, ožilje in kri. Še posebej dobro vpliva na zgornje dihalne poti, odličen je v primeru veliko sluzi in zamašenega nosa, skrbi za napeto in bolj čisto kožo (kar pride prav v primeru aken), rahlo tudi vlaži. Pomaga odvajati vodo iz telesa, deluje protivnetno in se priporoča pri težavah z alergijami.
Kaj pa jagode? Vsebujejo veliko vitaminov in antioksidantov, uničujejo viruse, krepijo in obnavljajo imunski sistem, delujejo protivnetno in pripomorejo k hitrejšemu odvajanju blata iz telesa.
Medtem, ko jagode spodbujajo nastajanje krvi, cvetje poskrbi za boljšo prekrvavitev. Cvetje namreč odpira kapilare, tako izboljša prekrvavitev in je zato še posebej primerno za vse bolj “zmrznjene”, ki imajo hitro hladne prste.
Bezeg sicer velja za rastlino, ki hladi in se dobro obnese pri vročini ali vnetjih. Sicer tudi rahlo vlaži, vendar po daljšem času uporabe zaradi svoje lastnosti odvajanja vode suši telo.
Torej odlična priložnost za uporabo bezgovih cvetov je predvsem vneto grlo, polni sinusi, vročina – pa naj si gre za prehladna obolenja ali pa probleme z alergijami. Bezgove jagode pa temu dodajo še krepitev imunskega sistema.
Vendar naše fizično telo je le del “nas”, močnejše od njega so naše misli in razmišljanje torej psihično telo. In kot vsa zelišča, tudi bezeg vpliva na naše razpoloženje. Pripisujejo mu zmožnosti, da nas umiri, da občutek močnejše samozavesti in notranje moči. Tako je še posebej primeren za tiste, ki jih močno ovira strah ali pa potrebujejo bolj jasno notranje vodstvo.
A tudi pri bezgu velja previdnost. Najbolj pomembno je vedeti, da so surove jagode malo strupene in bi v malo večjih količinah povzročile vrtoglavico, slabost in bruhanje. Takoj, ko jagode toplotno obdelamo (posušimo, prekuhamo ipd) je v redu.
Iz bezga lahko naredimo marsikaj. Cvetje vedno nabiramo na lep sončen dan, po možnosti vsaj drugi dan brez dežja. Če že ob nabiranju močno diši, je to zelo dober znak. Sušenje bezga je vedno pravi izziv – nekateri se ga lotijo tako, da ga najprej nekaj ur sušijo na soncu. Drugi si pomagajo s sušilniki. Vsem pa je skupno, da za lepo posušen bezeg predvsem potrebujejo hitro sušenje vendar ne na več kot 40 stopinj. Jagode lahko sušimo na bolj toplem in sicer do 60 stopinj.
Iz jagod ali cvetja lahko delamo tudi tinkturo. Še posebej znan pa je bezgov sirup iz jagod in sicer:
v 400 ml vode damo 200 ml svežih bezgovih jagod, 4 male rezine ingverja, 1 cimetovo palčko, olupek pol bio limone ter vse skupaj zavremo in počasi kuhamo eno uro, da povre polovica tekočine. Nato ohladimo, precedimo preko krpe in vse skupaj še dobro ožamemo. Dodamo med in počasi rahlo segrevamo, da se med stopi. Shranimo v steklenice. Takšen sirup bo obstojen le kakšno leto.
Čudovit obstojen in okusen sirup pa lahko naredite tudi iz bezgovih cvetov:
3 litre vode in 3 kg sladkorja zavremo in ohladimo. Nato dodamo 30 bezgovih cvetov (lahko tudi malo manj bezga in kaj melise, mete ipd). Pustimo namakati 1-2 dni. Nato dodamo 80 g citronke, dobro premešamo in nalijemo v steklenice.
In za konec še dober klasičen čaj ob vročini in prehladih – v enakih delih zmešajte:
poprovo meto
bezgovo cvetje in
rman.
