Mesečni arhiv: april 2020


KATERA DIVJA ŠČETICA JE PRAVA?

Pogoste me sprašujejo iz katere vrste divje ščetice imamo tinkturo, zato tokrat poglejmo tole vitko posebnico malo pobližje.

Najprej o vrstah divje ščetice – prava divja ščetica, ki se tudi pri nas naokrog divje razrašča, ima dva latinska imena in sicer Dipsacus fullonum ali ista rastlina Dipsacus sylvestris – torej to ime označuje isto rastlino. Gre za “pravo divjo” ščetico, ki jo najdemo tudi pri nas na kakšnih peščenih nasipih. Zelo pogosto se naseli na brežine avtocest.

Obstajajo pa še druge sorte – Dipsacus sativa je vrsta, ki so jo ustvarili še pred 2. svetovno vojno, ko so ščetico uporabljali za ščetkanje volne. Od tu torej izhaja njeno ime “ščetica”.

Čeprav se ščetica ne ponaša z bogato tradicijo uporabe niti v Evropi niti pri Indijancih (že tisočletja so jo uporabljali le v Kitajski medicini), se v zadnjem času zelo pogosto uporablja tudi pri nas.

Kako zdravilne lastnosti rastlin prepoznati po njihovi podobi uči svetovno znani zeliščar Mathew Wood. Divjo ščetico opisuje kot rastlino z zelo močnim visokim steblom, ki tudi potem, ko se posuši, še vedno hrabro stoji pokonci – kažejo na njen vpliv na kosti, mišice in sklepe. Voda, ki se jo najdemo ujeto v njenih listih ob steblu, pa kaže na njen vpliv na sečila. In to je dejansko najpogostejše polje njene uporabe.

Med zelo znane kazalce njenega učinkovanja je tudi obroček, ki je na njenem cvetu – divja ščetica namreč cveti v socvetju, ki se postopoma odpira od spodaj navzgor in stalno tvori obroček. Obročki so značilni tudi za borelijo.

Zanimivo, kaj vse nam rastline sporočajo, če smo pismeni 🙂

Divja ščetica je še posebej primerna za visoke in močne ljudi, ki zaradi svoje energičnosti in moči še bolj obremenjujejo sklepe. Prav tako se odlično obnese pri vnetjih sklepov, še posebej pri ljudeh, ki imajo zaradi tega močne bolečine in posledično velike težave pri gibanju.

Kitajska različica divje ščetice imenovana Dipsacus japonica je znana kot rastlina, ki pozdravi, kar je poškodovano. Hkrati je tudi znana kot prvovrstno zelišče za izdelovanje essenc za ledvice. Gre za zapletene postopke povezane z alkemijo, ki jih lahko razumejo in izdelujejo le dobri poznavalci. Dejstvo je, da so ledvica znana kot center moči. Bolečine v sklepih in mišicah, sprememba vitalnosti in postave, nemoč in nesmiselnost – vsi izhajajo iz istega energijskega vzorca. In divja ščetica vnaša to vitalnost, pokončno držo, podmaže sklepe in učvrsti naš center moči.

 

Borelija je bolezen, ki prizadene predvsem sklepe in mnogim povzroča velike težave z gibanjem. Povzroča razpadanje tkiv in močne bolečine. In divja ščetica ima največji vpliv ravno na teh predelih, zato ni čudno, da se v veliki večini primerov izkaže za zelo učinkovito. Poleg tega se zoper borelijo priporoča tudi čiščenje jeter s pegastim badljem in zatiranje parazitov, ki so pogosti gostitelji bakterije borelije (na primer s česnom ali semeni papaje, nezrelimi orehi, sladkim pelinom, klinčki). Lahko si pomagamo tudi z repincem ali regratom.

Pa še malo o doziranju divje ščetice:

Nekateri izkušeni zeliščarji priporočajo jemanje zelo majhnih doz kot je 1-3 kapljice tinkture 3x dnevno in so pri tem uspešni. Spet drugi znani zeliščarji prisegajo na večje doze – do 1 jedilna žlica tinkture 3x dnevno in tudi oni imajo uspehe. Mi ostajamo pri srednji, bolj tradicionalni poti in sicer 30 kapljic 3x dnevno. Vsak zase pa si lahko doziranje tudi prilagodi. Kar zagotovo lahko povzamemo iz tega je, da tudi v večjih dozah ni nevarna.

 

Povzeto po knjigi Mathew Wood: The book of herbal wisdom